Dve leti sta naokrog in domov dobim pošto z obvestilom, da mi poteče potrdilo o opravljenem tečaju za varstvo pri delu. Priloženo je tudi vabilo, na katerem sta napisana dva termina za ponovno opravljanje tečaja varstvo pri delu. Ob izpolnjeni prijavi pošljejo na dom še skripto z vsebino tečaja. Izberem termin, izpolnim prijavnico in pošljem naslovniku. Plačnik tečaja bo služba v kateri sem zaposlen, saj mora vsak zaposleni po zakonu uspešno opraviti ta tečaj varstvo pri delu. V službi vprašam sodelavce, če je še kdo dobil obvestilo, da mora na tečaj za varstvo pri delu. Še dva sodelavca sta dobila. Super, se bomo peljali skupaj z enim avtom. Tudi ona dva sta po naključju izbrala enak termin kot jaz. Škoda edino, da tečaj ne poteka med delovnim časom. Bom moral zapravit eno soboto za službo. Saj dobimo plačano dnevnico, sam to ni to. Prosta sobota mi pomeni več kot tisti zelenec, ki ga bom dobil pri plači zraven. Pa pride ta delovna sobota. Sodelavec Jan me pride iskat domov.
Med potjo se ustavima še pri Borisu, drugem sodelavcu, doma. Pripravil nam je pravi domači kmečki zajtrk. Med potjo debatiramo o vsebini tečaja. Nobeden od nas ni doma predelal snovi. Smeh. Bomo dobro poslušali na tečaju pa bo. Celi sedem ur predavanja oziroma poslušanja o temah, ki niso ravno zanimive. Nato pa še sam izpit. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Približno sedemdeset nas je na tečaju. Spredaj na odru pa simpatična predavateljica. Vsaj nekaj zanimivega. V rokah je držala mikrofon in razlagala. V pomoč so ji bile folije, ki jih je pridno menjavala na grafoskopu. Vmes smo imeli dve pavzi po deset minut in po koncu predavanja še kosilo. Zdaj pa izpit. Izpolnim vprašalnik in ga odnesem na oder predavateljici. Jaz njej izpolnjen vprašalnik, ona meni potrdilo o uspešnem opravljenem tečaju za varstvo pri delu. Zanimivo. Se zahvalim in odidem iz dvorane. Zunaj pri avtu počakam še Borisa in Jana. V smehu zvrnemo še vsak en vrček piva in jo mahnemo nazaj domov.
