Nisem ženska, ki bi oboževala likanje, sploh ne morem razumeti, kako bi nekdo imel rad likanje, jaz ga res sovražim. Ne prenesem likanja, čeprav sem štiri leta neprestano likala moževe službene srajce. Imel je takšno službo, da je moral nositi bele srajce in črne hlače na rob. Potem veste, kaj me je čakalo konec tedna in kako zoprno je likanje srajc in hlač na črto.
Mož me nikoli ni razumel, da je to zoprno delo, dokler enkrat nisem imela vsega dovolj in mu rekla, naj si enkrat zlika sam. Seveda ni mogel preko svojega ponosa in se odločil, da si bo vsa oblačila zlikal sam. Jaz sem bila vesela, komaj sem čakala ta dan, da mi ne bo treba več likati njegovih oblačil.
Pa se je začelo, ker je bil ponosen, je hotel vse sam, tako ni znal naštimati likalnika na paro, lovil se je kar nekaj časa, preden je vprašal, potem pa je začel likati. Jaz pa sem se odločila, da si ta čas pogledam en lep film, tako kot je bilo včasih obratno. On je gledal film, jaz pa sem likala.
Po eni uri likanja se je že pritoževal, da res ni tako preprosto, kot pa je bilo videti. Vse skupaj je likal 4 ure in na koncu je bil čisto utrujen. Jaz sem se samo smejala. Prišel je do mene in mi rekel, da tudi jaz ne bom več likala, da bova že dobila nekoga, ki nama bo likal moje srajce in hlače. Od tega dne naprej, ko je likal on, jaz več ne likam, ker raje plačuje ženski, ki pride in vse lepo slika. Midva pa imava sedaj proste vikende. Kaj sem čakala tako dolgo, da ga nisem že prej poslala likat.