Od vedno živimo v Ljubljani, tukaj sem se rodila, hodila v šolo, se zaljubila in poročila. Kupili smo si večje stanovanje, saj so se nama rodili trije otroci. Odvadili smo se imeti gotovino v denarnici, saj imajo povsod pos terminal in lahko plačujemo s kartico. Ob vikendih se radi potepamo po naši čudoviti Sloveniji.
Prejšnji vikend smo se vozili po gorenjski, bil je čudovit sončen dan. Ogledali smo si dva slapa in se sprehodili skozi gozd. Otroci so postali lačni in so spraševali, kdaj se bomo kje ustavili. Nekje na samem smo našli odprt kmečki turizem. Ker se nam je zdelo samoumevno, da imajo pos terminal, smo sedli za mizo in naročili hrano. Kosilo je bilo res zelo okusno, videlo se je, da uporabljajo doma pridelana živila, zagotovo pa so dodali tudi ščepec ljubezni, saj se je videlo, da jo imajo na kmetiji dovolj. Prosili smo za račun, mož je pripravil plačilno kartico. Ko je gospodinja prinesla račun in zagledala kartico, se je opravičila, da nimajo pos terminala. Mi pa kot običajno nismo imeli prav nič gotovine. Bili smo v zadregi, oni pa tudi.
Mož je predlagal, da ostanemo mi na kmetiji, on pa se odpelje v dolino in dvigne gotovino. Vendar so lastniki kmetije rekli, da je prvi bankomat predaleč in da jim je res žal ker nimajo pos terminala. Predlagali so, da pridemo še enkrat kadarkoli do njih in takrat poravnamo račun. Zahvalili smo se jim za izkazano zaupanje in se odpravili domov.
Celo pot domov smo se pogovarjali o temu, prvič nismo mogli verjeti, da sploh kdo nima pos terminala in drugič smo bili res presenečeni za njihovo zaupanje.
Danes smo se spet odpravili na njihovo kmetijo, s seboj smo vzeli dovolj gotovine, da poravnamo račun od prejšnjega tedna in da si tudi danes privoščimo njihovih dobrot. Odločili smo se, da bomo vedno imeli nekaj gotovine s sabo, saj mogoče ni tako samoumevno, da imajo pos prav vsi.