Moja dva stara starša sta že leta in leta živela v starem stanovanju. Nikoli nisem videl, da bi kaj prenovila in tokrat sta kupila nova vhodna vrata. Najbolj mi je bilo zanimivo, da sta bila resnično ponosna na to. Poklicala sta mojo mamo in rekla, da moramo priti pogledati vhodna vrata. Meni je bilo čisto vseeno, kakšna vrata imata. Tako tisti dan nisem šel z njima. Minilo je kar nekaj časa, preden sem šel do dedka in babice. Priznam, da sem na njihova vrata pozabil. No, onadva pa nista.
Srečali smo se na dvorišču in takoj sem dobil navodila, da moram priti pogledat njihova nova vhodna vrata. Ko sem rekel, da imam obveznosti, sta bila ožaljena. Videl sem, kako zelo si želita, da vidim vrata, zato sem rekel, da lahko gremo skupaj pogledat. Stopila sta pred mano in čutil sem, kako zelo si želita pokazati vrata. Ko smo prišli pred vrata in sem jih videl, zame niso bila prav nič posebnega. Onadva pa sta o njih govorila celih 10 minut. Očitno sem v teh letih, ko mi vrata resnično ne pomenijo nič. Verjetno pa sta onadva odštela kar nekaj denarja za nova vhodna vrata. Zato sem jih spoštljivo poslušal. Povedala sta mi celotno zgodbo, zakaj sta se odločila za nova vrata, kje sta jih kupila in kako so jih montirali.
Seveda sta oba že v penziji in to je bil cel dogodek za njiju, jaz pa sem imel druge obveznosti. Iz spoštovanja sem vrata pohvalil in jima rekel, da sta izbrala res lepa vhodna vrata. Bila sta ponosna. Zavedal sem se tudi, da bosta sedaj kar precej občutljiva na vrata in da bom morala paziti kako jih odpiram in zapiram. Meni pa je bilo čisto vseeno. Zame so bila samo vhodna vrata in čisto nič drugega.